Medvretenčne ploščice so nameščene med hrbteničnimi kostmi in dajejo prostor za živce, ki iz hrbtenjače segajo na druga področja telesa. Ploščice so sestavljene iz trdnih obročkov prožne snovi, ki se imenuje hrustanec. Če bi medvretenčno ploščico prerezali v vodoravni smeri, bi bila videti podobno kot skozi sredino prerezana čebula.
Obročki in njihova želatini podobna sredica delujejo kot nekakšni odbijači sunkov, ki bi jih lahko primerjali z odbijačem avtomobila. Če so medvretenčne ploščice zdrave in nepoškodovane, lahko prestrežejo veliko večino sunkov, ki jih naši hrbtenici povzroča hoja, tek, skakanje ali celo sedenje. Kadarkoli se pripognete, raztegnete ali obrnete, se spremeni pritisk v tistem delu medvretenčne ploščice, ki je napolnjena s tekočino. V zmernih količinah je ta menjava pritiska za medvretenčne ploščice pravzaprav koristna, toda dolgoročno gibi prekomernega upogibanja, z upognjenim hrbtom in z vzravnanimi nogami lahko poškoduje medvretenčne ploščice. Na žalost sodi ravno upogibanje med tiste gibe, ki jih večina ljudi ponavlja vsak dan in zelo pogosto, na primer pri seganju po različnih predmetih in pri dviganju bremen. Poškodbe medvretenčnih ploščic lahko povzroči celo nepravilna drža pri sedenju.

Pogled na medvretenčno ploščico v prerezu, iz zgornje strani, na katerem vidimo pulpozno jedro in fibrozni obroč okoli njega.

Neprestano upogibanje lahko pritisne tekoče jedro ploščice proti hrbtenici in s tem povzroči izbuhnjenje ploščice (hernia disci) in včasih tudi uščipne živec.

Take poškodbe medvretenčnih ploščic se začenjajo v obročkih sredi ploščice, ki so najbližji hrbtenični tekočini in se nato nadaljujejo v smeri proti zunanjim obročkom. Takšno stanje običajno opisujemo kot zdrs medvretenčne ploščice. V takšnih primerih ploščica pravzaprav ne zdrsne iz objema kosti, ampak tekočina steče skozi obročke. Kadar se takšno stanje poslabša do take mere, da le še nekaj obročkov zadržuje tekočino v notranjosti ploščice, govorimo o nabrekli ploščici. Obročki lahko pritiskajo na hrbtenjačo ali na živce, ki vodijo iz hrbtenjače. Če se obrabijo vsi obročki, se ploščica zlomi.
Nekateri ljudje doživljajo stanje, ki ga lahko imenujemo degenerativna bolezen medvretenčnih ploščic in tako stanje se z leti običajno še poslabša. V takšnem procesu se ena ali več ploščic izsuši, izgubi svojo sposobnost absorbiranja obremenitev in udarcev, ki jih prinašajo vsakdanje dejavnosti. Seveda na ploščice v hrbtenici vpliva tudi starost. Pri dvajsetih je v ploščicah okoli 70 odstotkov vode, z leti pa ploščice počasi izgubljajo vodo.
Če se ploščica obrabi, izsuši, nabrekne ali se kako drugače poškoduje, izgubi višino in se torej sesede. Zaradi tega kosti bolj pritisnejo druga na drugo in zato morajo sklepi prevzemati veliko več udarcev, česar se predčasno obrabijo. Zmanjšanje višine tudi zoži odprtino med kostmi, skozi katere iz hrbtenjače izhaja živec. Takšno zoženje lahko stisne živec, kar pogosto povzroča bolečine.
Vse spremembe, ki vplivajo na medvretenčne ploščice, so lahko v kasnejših obdobjih izredno boleče in človeka še dodatno oslabijo, lahko nam preprečujejo običajno delo, igro in celo spolnost. Ukrepi za zaščito medvretenčnih ploščic so dolgoročno zelo koristni.

Tri stopnje vretenčnih ploščic: Prva je zdrava s tekočino v sredini (levo). Druga je izbočena oziroma nabrekla, v kateri je tekočina začela prodirati skozi vlaknasto tkivo (v sredini). Tretja je popolnoma povešena oziroma poškodovana, pri kateri je tekočina iztekla iz vseh plasti in pronica v bližnje tkivo (desno).

NAZAJ