POPOVIČ JANKO dr.med, prof. dr. sci.

ORTOPED SVETUJE Človek tretjino življenja prespi. Spanje regenerira organizem, vrača vitalnost, lepoto, sposobnost koncentracije in spomina, z eno besedo zdravje. Zato je razumljivo stremljenje k idealnemu ležišču, kajti v postelji se rojevamo in umiramo, v njej se ljubimo, počivamo, okrevamo in lenarimo. Odgovori na vprašanje, zakaj je pravilno ležišče pomembno za preventivo in zdravljenje hrbteničnih težav, iščimo predvsem v zgradbi in poznejših spremembah na hrbtenici. Hrbtenica je elastična sklepna palica, sestavljena iz verige vretenc: v vratni jih je 7, v prsni 12 in v ledvenem predelu 5. Temu sledita križnica in trtica. Gledano s strani, ima hrbtenica obliko črke S. Na njej se loči vratna vbočenost (lordoza), prsna izbočenost (kifoza) in ledvena vbočenost (lordoza). Trdnost ji dajejo vezi in mišice, s katero tvorijo celoto. Pokončna drža človeka predstavlja za hrbtenico povečano obremenitev glede na ostale štiri nožne vretenčarje. S tem lahko obrazložimo, zakaj je hrbtenica človeka v primerjavi z ostalimi štirinožci izpostavljena večjim okvaram.

Med vretenci leži medvretenčna ploščica (diskus). Danes menimo, da so glavni vzrok bolečinam v hrbtenici degenerativne spremembe medvretenčnih ploščic in posledice le-te.Normalno imamo 23 diskusov. Najbolj izpostavljeni degenerativnim spremembam so diskusi v spodnjem delu ledvene hrbtenice in spodnjem delu vratne hrbtenice, torej tam, kjer je hrbtenica tudi najbolj gibljiva. Sodimo, da je vzrok bolečin v hrbtenici v 90-ih odstotkih ali celo pri nekaterih avtorjih tudi do 97 odstotkov degenerativnih spremembah medvretenčnih ploščic in posledicah le-teh. Glavni vzrok degeneracije diskusa je pri človeku v predčasnem staranju zaradi slabe prehrane, saj diskus nima krvnih žil in se prehranjuje z difuzijo.
Pravih ukrepov za preprečevanje degeneracije diskusa ni. Degenerativne spremembe nastanejo praktično pri vsakem človeku v klinično vidnem (najpogosteje bolečine) ali nevidnem obsegu.
Za preprečitev degeneracije diskusa je pomembno tudi pravilno ležanje na pravilni podlagi, na pravilnem materialu, kot tudi pravilna doba ležanja. Med ležanjem in spanjem pride do sprostitve, vendar mora biti podlaga formirana tako, da je notranji pritisk v diskusu čim manjši in da se tak tudi obdrži. Kot so pokazale preiskave pritiska v diskusu, pomeni ležanje na hrbtu z ohranjenimi krivinami hrbtenice najmanjšo obremenitev za disk. Pri obračanju v postelji (človek se med spanjem obrne tudi do 40-krat), pa se mora takšna podlaga zopet spremeniti tako, da je pritisk ponovno enakomerno porazdeljen po celem telesu. Pomembno je, da je tudi material, na katerem ležimo, iz snovi, ki ne zadržuje vlažnosti, zadržuje pa toploto. Znano je, da v eni noči izgubimo tudi do enega litra tekočine. To tekočino (znoj) mora ležišče oz. zgornja prevleka ležišča v času ležanja vpiti. Preko dneva pa se mora ležišče osušiti, tako da zvečer ležemo v suho posteljo. Tem zahtevam dobro ustreza kakovostna vodna postelja.
Razširjeno mnenje, da mora biti postelja trda, je veljalo včasih, ko smo poznali samo vzmetnice in žimnice. Še posebej je preživeta ideja, da se v posteljo daje lesena deska. Danes velja, da je boljše kot trdo ležišče, takšno, ki se idealno prilagaja telesu in ga enakomerno podpira v vseh točkah. Temu dejstvu se najbolj približa vodna postelja.
Vodne postelje LECTUS odgovarjajo medicinskim zahtevam. Zato svetujemo ležanje in spanje na vodni postelji kot del preventive proti hrbteničnim težavam, nadalje pri hrbteničnih bolnikih s težavami v vratni, ledveni ter ostali hrbtenici, pri bolnikih, ki so prisiljeni dalj časa preležati v postelji in pri tistih, kjer se bojimo preležanin (starejši ljudje, slabo pokretni, po okvarah živčevja, paralizah in podobno).

Prof. dr. sci . Janko Popovič, dr. med.