puscica domov
puscica hrbtenica
puscica bolečine
puscica nasveti
puscica po meri
pix
pix
   
  Izberite področje, ki vas zanima
puscica bolečine
puscica prva pomoč
puscica vaje za zdravo hrbtenico
puscica investicija v zdravje
puscica ali ste vedelli?
puscica prava postelja
puscica pravi vzglavnik
pix
   

Kakšna je zgradba hrbtenice?

1. Medvretenčne ploščice

Zgradba hrbteniceMedvretenčne ploščice so nameščene med hrbteničnimi kostmi in dajejo prostor za živce, ki iz hrbtenjače segajo na druga področja telesa. Ploščice so sestavljene iz trdnih obročkov prožne snovi, ki se imenuje hrustanec. Če bi medvretenčno ploščico prerezali v vodoravni smeri, bi bila videti podobno kot skozi sredino prerezana čebula. Obročki in njihova želatini podobna sredica delujejo kot nekakšni odbijači sunkov, ki bi jih lahko primerjali z odbijačem avtomobila. Če so medvretenčne ploščice zdrave in nepoškodovane, lahko prestrežejo veliko večino sunkov, ki jih naši hrbtenici povzroča hoja, tek, skakanje ali celo sedenje. Kadar koli se prepognete, raztegnete ali obrnete, se spremeni pritisk v tistem delu medvretenčne ploščice, ki je napolnjena s tekočino. V zmernih količinah je ta menjava pritiska za medvretenčne ploščice pravzaprav koristna, toda dolgoročno gibi prekomernega upogibanja, z upognjenim hrbtom in z vzravnanimi nogami lahko poškoduje medvretenčne ploščice. Na žalost sodi ravno upogibanje med tiste gibe, ki jih večina ljudi ponavlja vsak dan in zelo pogosto, na primer pri seganju po različnih predmetih in pri dviganju bremen. Poškodbe medvretenčnih ploščic lahko povzroči celo nepravilna drža pri sedenju.

2. Hrbtenične kosti
Enostavno povedano, hrbtenica ni nič drugega kot skupina kosti, ki so razvrščene sredi vašega hrbta. Posameznim kostem rečemo vretenca. Hrbtenico sestavlja 33 kosti - 24 vretenc; križnica, ki predstavlja pravzaprav pet med seboj zraslih vretenc, in trtica - štiri med seboj zrasla vretenca. Posamezna vretenca so zraščena med seboj, drugo na drugo, nekako od višine popka do glave.
VretenceZdrave hrbtenične kosti so trdne in močne in tako kot vsem drugim kostem, tudi vretencem daje njihovo moč predvsem dvoje pomembnih mineralov - kalcij in fosfati. V primerih pomanjkanja ali izgube teh mineralov, bodisi zaradi neaktivnega načina življenja ali zaradi bolezni, kakršna je na primer osteoporoza, kosti postanejo krhke, ker izgubljajo svojo strukturo in moč. Kosti se običajno ne lomijo, razen ob nesrečah in pri padcih.
Hrbtenico lahko razdelimo na štiri področja. Če začnemo pri vratu in nadaljujemo proti medenici, naletimo na naslednja področja: cervikalno področje (vratna hrbtenica), torakalno področje (prsna hrbtenica), lumbarno področje (ledvena hrbtenica) in sakralno področje (križnica). Vsi ti sestavni deli hrbtenice sodelujejo pri zagotavljanju opore in stabilnosti za večino teže zgornjega dela telesa.

3. Vezi (ligamenti)
Na vse kosti in ploščice v hrbtenici so pritrjene dolge, trakovom podobne vezi, ki niso tako trde kot kosti, vendar tudi niso tako mehke kot mišice. Ti trakovi iz vezivnega tkiva so skoraj vseh velikosti: nekateri so kratki in povezujejo le sosednje kosti, nekateri pa so zelo dolgi in se raztezajo po vsej dolžini hrbtenice.
Vezi imajo več pomembnih nalog. Med drugim dajejo dodatno oporo hrbtenici, od glave navzdol do trtice ter držijo ploščice, kosti in mišice na njihovih mestih. Njihova glavna naloga je povezovanje kosti tako, da je omogočeno varno upogibanje, vrtenje in drugačno gibanje. Zato, ker so vezi precej prožne, so zelo primerne za opravljanje takšnih nalog. Če se, denimo, pripognete naprej, kolikor se morete, tudi vezi dosežejo konec svoje dolžine, se napnejo in preprečijo, da bi se kosti še bolj razmaknile druga od druge. Z opravljanjem te pomembne naloge vezi razbremenjujejo druge dele hrbtenice, na primer ploščice, saj le-te kosti ne bi mogle držati skupaj - to je namreč naloga, pri kateri bi se ploščice poškodovale, saj ji enostavno niso kos.

4. Sklepi
Sklepi so povezave med dvema ali več kostmi in večina hrbteničnih kosti ima po štiri stične točke z drugimi kostmi. Zato, da bolje razumete delovanje teh sklepov, si predstavljajte delovanje vrat, ki so opremljena s posebno zaporo, tako da jih ni mogoče odpreti na stežaj. Ko vrata trčijo ob zaporo, ni več možno nadaljnje gibanje v tej smeri. Tudi v vaši hrbtenici se kosti premaknejo tako daleč, do koder jim dopuščajo sklepi. Če na primer vstanete, položite roki na boke in se nagnete nazaj, kolikor le morete, vam prav ti sklepi pomagajo, da ustavite vaše gibanje v vzvratno smer. Podobno se dogaja tudi takrat, ko obračate vrat ali hrbet na levo ali na desno, kolikor daleč je možno.
Površine teh sklepov so takrat, ko so zdravi, sorazmerno debele, trde in gladke, kar kostem omogoča lahko drsenje brez bolečin. Če pa so sklepi poškodovani ali če jih ne uporabljamo dovolj pogosto pri naših telesnih dejavnostih, se njihove površine stanjšajo, zmehčajo in postanejo skorajda lepljive. Posledica teh sprememb je težje gibanje, ki ga pogosto spremljajo bolečine.

5. Mišice
Mišice so pasovom podobni deli telesa, ki so še prožnejši od vezi. Podobno kot vezi, se tudi mišice lahko raztezajo, za razliko od vezi pa imajo mišice tudi sposobnost krčenja. Mišice se skrčijo na primer takrat, ko dvignete skodelico kave, vržete žogo ali storite karkoli takšnega, kar zahteva gibanje vašega telesa. Mišice se krajšajo in daljšajo in pri tem za usklajevanje gibov vlečejo kosti v različne smeri. Skratka, mišice opravljajo svoje delo, kadar karkoli dvigate, spuščate, porivate, vlečete, nosite ali izvajate kakršnokoli telesno dejavnost.
Mišice delujejo tudi tako, da telesu preprečujejo gibanje, če gibanje ni zaželeno. Če na primer sedite v kanuju in se čoln začne nagibati preveč na levo, vaše mišice hitro reagirajo tako, da uskladijo gibanje vašega telesa v desno stran, zato da čoln obdrži ravnotežje.

6. Živci
ŽivciOpis hrbtenice seveda ne bi bil popoln brez omembe živcev, ki predstavljajo učinkovit sistem prenašalcev sporočil v telesu. Če zadevo močno poenostavite, živce lahko primerjate s sistemom električne napeljave v vaši hiši, ki prenaša električni tok iz sobe v sobo. Tudi živci prenašajo električni tok različnim delom telesa, čeprav v izredno majhnih količinah. Živci se pravzaprav začenjajo v možganih, v nekakšnem komandnem centru vašega telesa in so razvejani skozi hrbtenjačo, ki poteka skozi kosti vaše hrbtenice. Hrbtenjača je glavna informacijska pot v vašem telesu in vsi signali iz možganov, ki so namenjeni telesu, potujejo skozi hrbtenjačo. Tam, kjer se živci razcepljajo in zapuščajo hrbtenjačo, jih imenujemo živčne korenine, od te točke naprej govorimo enostavno o živcih.

Možgani ves čas opazujejo, kaj se dogaja po vsem telesu in pošiljajo po živcih sporočila - drobne količine električnega toka. Razni deli našega telesa lahko pošiljajo signale o svojem stanju nazaj v možgane. Povratna informacija možganom zajema pomembne občutke kot so na primer pritisk, vročina, mraz, gibanje in predvsem pomembno informacijo o bolečinah. Če so živci poškodovani, se komunikacija pretrga in pri organih, ki potrebujejo navodila ali morajo poročati o svojih občutkih, se lahko pojavi več težav.

Naročilo priročnika Zdrava hrbtenica

 
   
pix
pix
pix
 
Strani so avtorsko zaščitene © Copyright 2012, Maremico d.o.o. Vse pravice pridržane.